Ajurvedske terapije

Ajurveda uporablja dve osnovni modalnosti dodajanja in odvzemanja, da pomaga telesu in njegovim funkcijam pri pridobitvi in ohranjanju ravnotežja in harmonije.

Dodajanje vedno predstavlja gradnjo. Je hranilno in spodbuja rast. Te terapije, ki temeljijo na dodajanju, se v ajurvedi imenujejo bṛṃhaṇa cikitsā.

Nato je tu laṅghana cikitsā. To so terapije, ki temeljijo na odvzemanju in sprožijo olajševalne ali očiščevalne procese v telesu. Proces odvzemanja je v uporabi ob prekomernem hranjenju, kopičenju odvečnih snovi in ob prekomerni rasti tkiva.

Če so ta stanja diagnosticirana in zdravljena pravočasno, potem je večina teh stanj lahko obvladovana s pomočjo olajševalnih terapij (śamana cikitsā). Večina zdravil ter nasvetov o pravilni prehrani in zdravem življenjskemu slogu spada v śamana cikitso. śamana cikitsā se lahko uporablja tudi pri osebah, ki niso dovolj močne oziroma se jim odsvetuje očiščevalne terapije bodisi zaradi njihovega stanja, bodisi zaradi pomanjkanja moči.

Pri stanjih, ki zelo močno vznemirijo doše in zahtevajo izpopolnjeno razstrupljanje ali dolgotrajno zdravljenje, je vredno razmisliti o očiščevalni terapiji (śodhana cikitsā).Toksinov, ki nastanejo zaradi nepravilne presnove, in nečistih snovi, ki vstopajo v naše telo iz zunanjih virov, se ni vedno moč pravočasno znebiti. Sčasoma se začnejo shranjevati v našem tkivu. V takšnih primerih je očiščevalna terapija pravilna izbira. Občasno je očiščenje priporočeno tudi pred začetkom novega zdravljenja.

Obstaja pet glavnih očiščevalnih postopkov, ki se uvrščajo med śodhana cikitsā.

1. 1. Terapevtsko bljuvanje (vamanaṃ)
   2. Terapevtsko očiščenje (virecanaṃ)
   3. Medicinsko klistiranje (vasti)
   4. Nazalna instilacija (nasyaṃ)
   5. Puščanje krvi (rakta mokṣaṃ)

Pañcakarma

Pañcakarma je izpopolnjen postopek za učinkovito izvedbo očiščevalnih terapij. Dobesedni prevod besede pañca-karma je pet postopkov v sanskrtu. Pet zgoraj omenjenih očiščevalnih postopkov je opravljenih kot glavni postopek (pradhāna karma). Tipičen pañcakarma postopek bi vseboval pripravljalni postopek (pūrva karma) in poznejši postopek (paścāt karma).

 

V različnih fazah Pañcakarme so vključeni naslednji koraki:

1. Pripravljalni postopek (pūrva karma): Ta korak pripravi telo na očiščenje. Najprej se izvede oljenje (snehana). V tem koraku posameznik prejme olje oziroma ostale maščobe bodisi interno v obliki medicinske masti bodisi zunanje kot nanos olja. To zmehča in sprosti nabrano umazanijo in toksine, ki so pripojeni na kanale (srotas). Temu sledi postopek potenja (svedana). Svedana pomaga pri odstranjevanju toksinov iz tkiv in pri njihovi vrnitvi v črevesje. Pogost način za izvedbo postopka potenja je parna kopel.
2. Glavni postopek (pradhāna karma): Namen glavnega postopka je odstranitev toksinov in umazanije, ki sta se vrnila v črevesje ali v krvni obtok.
3. Poznejši postopek (paścāt karma): Ugotovljeno je, da sta po intenzivni očiščevalni terapiji, posameznikov biološki ogenj in moč zmanjšana. Poznejši postopek je namenjen obnovitvi biološkega ognja in ponovnemu pridobivanju normalne moči. Navadno to vključuje dieto, zdravila in dnevno rutino.

Pañcakarma se lahko kot uporabi za zdravljenje skoraj vseh bolezni in je po klasični ajurvedski literaturi ena od najbolj učinkovitih rešitev. V Ṛgvedi lahko najdemo odlomke, ki omenjajo izkoreninjanje bolezni preko naravnih odprtin, kar kaže, da se je znanje pañcakarme širilo že v vedskem obdobju. Pañcakarma je oblikovana na način, da z odstranitvijo odvečnih snovi iz telesa, obenem omogoči tudi dolgotrajno ravnovesje doše. Tako je omogočena naravna obnova in regeneracija tkiva. Preventivni vidik ajurvede v zelo velikem obsegu uporablja to modalnost.

Ta postopek je zaradi svoje velike uspešnosti zelo popularen tudi v svetu. Velika večina ostalih medicin namreč ne uspe identificirati globoko ležečih toksinov in se ukvarja le s površinskim izključevanjem odvečnih snovi. Ajurveda s tem razlikovanjem pri postopkih razstrupljanja pomaga tudi z zaščito pred stranskimi učinki prevelikega števila razstrupljevalnih terapij oziroma pred napačno izvedenimi terapijami.

Pañcakarma celo velja za močnejše sredstvo od operativnega posega, zato zahteva visoko stopnjo osredotočenosti in natančnosti. Metode zdravljenja mora zato izbrati in izvajati le izkušen zdravnik ali terapevt. MAYA Ayurveda zato izbiri svoje ekipe posveča posebno pozornost in izbira le najboljše zdravnike, terapevte in zdravila, ki so na voljo.

Pet glavnih postopkov

Zdravnik lahko glede na lokacijo poslabšanja doše, specifično diagnozo in prisotne kanale (srotas) pri bolezenskem stanju, izbere enega od naštetih postopkov očiščenja ali pa kombinacijo različnih postopkov.

Obstaja pet glavnih očiščevalnih postopkov, ki se uvrščajo med śodhana cikitsā.

1. Terapevtsko bljuvanje (vamanaṃ)
2. Terapevtsko očiščenje (virecanaṃ)
3. Medicinsko klistiranje (vasti)
4. Nazalna instilacija(nasyaṃ)
5. Puščanje krvi (rakta mokṣaṃ)

Terapevtsko bljuvanje (vamanaṃ)

Pri terapevtskem bljuvanju pacient oralno zaužije emetik (ajurvedski pripravek, ki spodbudi bljuvanje). Nadzorovano bljuvanje iz zgornjega dela telesa (prsa, grlo, zgornji del črevesja, trebuh in glava) izloči strupene ali odvečne snovi. Navadno se ta postopek očiščenja uporablja pri boleznih, ki prizadenejo območji glave in vratu in pri boleznih, kjer prevladuje Kapha.

Splošni postopek

Osebi, pri kateri se lahko izvaja ta postopek očiščenja, je večer pred začetkom postopka predpisana hrana, ki poviša Kapho. Na dan terapije se najprej izvedejo pripravljalni postopki, kot sta denimo oljenje (snehana) in potenje (svedana). Po izpiranju in vroči prhi se pacient sproščeno usede v fotelj. Pogosto se za spodbujanje bljuvanja uporablja mleko, pri osebah z laktozno intoleranco pa sok sladkornega trsa. Ta pripravek lahko vsebuje zeliščne sestavine, kot so zelišča za bruhanje, golostebelni sladki koren, pravi kolmež, kamena sol, med, itd. Mešanica mleka in zeliščnega pripravka je najučinkovitejše sredstvo za spodbujanje bljuvanja. Bljuvanje se običajno prične po nekaj minutah. Med bljuvanjem se drži pacientovo glavo, medtem pa se v smeri navzgor masira tudi pacientov vrat. Ko je večina nakopičenih odvečnih snovi in Kaphe izločena, lahko zadnji izbljuvki vsebujejo znake žolča (zeleno-rumena tekočina), zatem pa se bljuvanje konča. Običajno je pri tem postopku prisotnih med osem in deset izbljuvkov. Če je izbljuvkov manj, se jih lahko spodbudi z dušenjem s prsti, pecljem lotosa ali s peresom. Po koncu postopka obraz in roke umijemo s toplo vodo. Temu lahko sledi še inhalacija zdravilnih plinov. Po koncu terapije je potrebno slediti strogemu režimu prehranjevanja.

Nekatera od stanj, ki se lahko izboljšajo s terapevtskim bljuvanjem (vamana):

• Kožne bolezni kot so psoriaza in urtikarija
• Bronhialna astma
• Duševne motnje
• Glavobol
• Vnetje dihalnih poti
• Bronhitis
• Kronični prehlad
• Vnetje sinusov
• Astma
• Kašelj
• Prehlad
• Povišana telesna temperatura
• Izguba apetita
• Anemija
• Zastrupitev
• Kožne bolezni
• Diabetes
• Limfedem
• Kronične prebavne motnje
• Edem (oteklina) (swelling)
• Ponavljajoča se angina

Kontraindikacije

Otroci, mlajši od 12 let in starejši od 65 let. Ženske med menstrualnim ciklusom in nosečnostjo. Občutljive osebe z veliko strahu, tesnobe in žalosti. Osebe, ki bolehajo za hipoglikemijo, srčnimi boleznimi, diarejo, akutno vročino, debelostjo in osebe, ki bolehajo za vāta boleznimi in vāta prakṛti.

Terapevtsko očiščenje (virecanaṃ)

Terapevtsko očiščenje izloči umazanijo, ki se je nakopičila v telesu, tako da jo spravi nazaj v črevesje, kjer se nato izloči. Ta postopek je najbolj učinkovit pri boleznih Pitta ali pri Pitta prevladujočih stanjih. Očiščevalna zdravila morajo potovati od trebuha vse do črevesja in za njihovo učinkovito delovanje jih mora Pitta predelati. Med tem procesom se popravi tudi Pitta doša.

Splošni postopek

Po koncu pripravljalnih postopkov (oljenje in potenje) oseba, pri kateri se virecana lahko izvaja, dobi zeliščno očiščevalno zdravilo. Pri tem postopku je uporabljenih več zdravil. Pri intenzivni terapiji se običajno zgodi okrog dvajset čiščenj v eni terapiji. Ta številka niha glede na pacientovo zdravstveno stanje. Obstaja tudi manj intenziven način terapije, ki učinkuje kot blago očiščenje. Takšen način terapije se lahko izvaja z navadnimi zelišči, kot so ricinusovo olje, sena, lupina lanenega semena ali celo s kravjim mlekom, soljo in rozinami. Uporabljene so lahko tudi ajurvedske formule kot sta denimo Avipatti cūrṇa ali Triphalā. Ta način ne zahteva strogih pripravljalnih postopkov. Število očiščenj je precej manjše kot pri intenzivnejši terapiji, lahko pa se jo izvaja več dni v zaporedju.

Nekatera od stanj, ki jih terapevtsko očiščenje (virecana) lahko olajša:

• Alergični izpuščaji
• Vnetje kože
• Akne
• Dermatitis
• Ekcem
• Kronična vročina
• Trebušna vodenica
• Ponavljajoče se bljuvanje
• Zlatenica
• Ledvične bolezni
• Povečana vranica
• (Črevesne) okužbe z zajedavskimi črvi
• Očesne bolezni kot skelenje in vnetje očesne veznice
• Protin

Kontraindikacije

Zmanjšan biološki ogenj (agni), akutna vročina, diareja, huda zaprtost, krvavenje iz danke ali pljučne votline, tujki v trebušni votlini, alkoholizem, dehidracija, ulcerozni kolitis pri otrocih ali starejših, itd.

Medicinsko klistiranje (vasti)

Najučinkovitejši očiščevalni postopek pri izločanju toksinov iz spodnjega dela trebuha je zdravilno klistiranje (vasti). Nekateri tipi vastija lahko celo okrepijo tkiva. Ajurvedska zdravila se pri vasti vnaša skozi analni kanal. Vasti je idealen za povečanje Vāta doše in za Vāta prevladujoča stanja. Vasti se glede na uporabo različnih tekočin deli na prevreti klistir (nirūha vasti) in klistir z zeliščnim oljem (sneha vasti). Prvi je v uporabi predvsem pri očiščevanju, drugi pa je lahko uporabljen pri terapiji dodajanja (bṛṃhaṇa cikitsā) ali pri pripravljalnem postopku (pūrvakarma). Vasti je v ajurvedi zelo pomemben postopek zdravljenja, ki mu je pogosto posvečeno več pozornosti od same operacije. Če je vasti izveden pravilno, potem je bolezensko stanje že vsaj na polovico pozdravljeno. V ajurvedi obstaja več kot 100 specifičnih klistiranj.

Ajurvedsko zdravilo pri uporabi prevretega klistirja je pripravljeno na poseben način. Sestavine kot so med, kamena sol, olje, posebne zeliščne past in posebni prevretki so skrbno in v natančnem vrstnem redu ročno mešani. Po skrbnem mešanju dobimo tekočo mešanico za rektalno uporabo.

Splošni postopek

Pred začetkom očiščevalne terapije se morajo izvesti pripravljalni postopki oljenja in potenja. Oseba lahko pred začetkom terapije zaužije tudi majhne količine energijsko bogate hrane in pijače, ki bo telesu poleg energije zagotovila tudi dovolj vode. Oseba se nato uleže na svojo levo stran in se sprosti na terapevtski mizi (dhārā pātti). Priprava, ki je pri tem postopku uporabljena, se imenuje vasti yantra. Tradicionalno je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz mošnje, napolnjene z zdravilom in z nastavka v obliki stožca, ki ga za uporabo zdravila nežno vstavimo v anus. Prevreti klistir ima učinek stimulacije in po nekaj minutah uporabe, bo oseba začutila potrebo po odvajanju blata. Ko se to zgodi, je glavni postopek končan. Oseba se nato lahko stušira in zaželeno je, da uživa lahko in lahko prebavljivo hrano, ko bo začutila lakoto.

Nekatera od stanj, ki jih medicinsko klistiranje (vasti) lahko olajša:

• Vāta prevladujoče bolezni kot je hemiplegija
• Kronična zaprtost
• Napet trebuh
• Kronična vročina
• Prehlad
• Spolno prenosljive bolezni
• Ledvični kamni
• Protin
• Revmatizem
• Išias
• Mišični krči
• Bolečine v prsnem košu
• Bolečine v hrbtu
• Glavobol
• Mišična atrofija in ostale bolečine v sklepih

Kontraindikacije

Diareja, krvavenje iz danke, kronične prebavne motnje, zasoplost, diabetes, povišana telesna temperatura, nosečnost, shiranost, težka anemija, tuberkuloza, starejše osebe in otroci, ki so stari manj kot sedem let.

Nazalna instilacija(nasyaṃ)

Ajurveda pozna poseben način zdravljenja, kjer so zdravilne tekočine oziroma praški uporabljeni nazalno. Nos je vstopna točka v možgane in zavest. Kapha doša domuje v glavi in ramenih, zato je nasayṃ očiščevalna terapija pri bolečinah v glavi in težavah s čutili. Toksini in umazanija, ki se nabira v sinusih, grlu, nosu ali glavi, so izločeni prek nosu z uporabo nasyaṃa. Ugotovljeno je bilo tudi, da je nasyaṃ zelo koristen pri nevro-hormonskih stanjih. Blažja zdravila se lahko v manjših količinah uporabljajo tudi izven postopka očiščenja. Uporabljajo se za izboljšanje funkcij živčevja, hormonov, čutil in za krepitev splošnega zdravja in imunskega sistema.

Splošni postopek

Čas tega postopka je določen glede na stanje, letni čas, itd. Navadno je opravljen zjutraj, še pred sončnim vzhodom, za Kapho opoldne, za Pitto in zvečer, še pred sončnim zahodom pa za Vāta stanja. Osebo se pred prejetjem nasyaṃe pripravi z masažo vratu, ramen, dlani in podplatov s toplimi ajurvedskimi olji. Masaža se lahko ponovi tudi po zaključku postopka. Oseba lahko sedi obrnjena proti vzhodu ali pa leži na hrbtu. Nosna odprtina je postavljena kar se da navpično. Zdravilo se jemlje kapljično v vsako nosnico, medtem ko je druga nosnica zaprta.

Nekatera od stanj, ki jih nazalna instilacija (nasyaṃ) lahko olajša:

• Bolezenska stanja vratu in glave
• Čustvena stiska
• Otrdel vrat in ramena
• Suha nosna sluznica
• Vnetje sinusov
• Hripavost
• Migrena
• Glavobol
• Krči
• Bolezni ušes
• Očesne bolezni
• Zobobol
• Težave v vratnem delu hrbtenice
• Ustne bolezni

Kontraindikacije

Prebavne motnje, po umivanju glavo, po jedi oziroma pitju alkohola, nosečnice, ženske po porodu, otroci pod desetim letom starosti in osebe nad sedemdesetim letom starosti.

Puščanje krvi (rakta mokṣaṃ)

Vzdrževanje našega življenja (jīvanaṃ) je omogočeno prek krvi. Kri je odraz našega dobrega počutja in morebitnih bolezni, saj se preteka skozi vsa tkiva v našem telesu. V krvi lahko poleg hranilnih snovi najdemo tudi presnovne odpadke in bolezenske dejavnike. Nekatere teoretske šole v ajurvedi krvi dajejo status doše (biološka energija), zato je tudi očiščevalna terapija krvi zelo pomembna. Gre za parakirurško metodo, zato jo lahko izvedejo le specialisti.

Splošni postopek

Natančna metoda puščanja krvi je določena glede na stopnjo poslabšanja, lokacijo, starost, zdravstveno stanje in kopico drugih vplivov. V ajurvedi so znane štiri metode puščanja krvi.

• Pracchāna je način puščanja krvi, kjer se z majhnimi piki na površini kože zagotovi kapljanje krvi. To je idealno za razpršeno krvavitev na koži.
• Sirāvyadhaṃ je klasična venepunkcija, kjer je locirana žila, ki je nato prebodena, da spusti določeno količino krvi.
• Sṛṅga je način, ki uporablja napravo za drenažo, s katero se iz lokalnega območja izsesa nabralo oziroma nečisto kri. Ime izvira iz tradicionalnega načina, kjer so uporabljali živalske rogove.
• Alābu je pravzaprav vakuumski način. Posušeni deli sadja so uporabljeni kot vakuumski lončki in položeni na kožo, kri pa se zaradi vakuuma razprši v lonček.

Posebne terapije

Ajurveda se prakticira že več kot 5000 let. Skozi ves ta čas se je ajurveda razvijala, hkrati z njo pa so se spreminjale tudi številne terapije. Te spremembe so zajemale povečano učinkovitost, priročno uporabo tako za terapevta, kot tudi za pacienta, kombinacijo več terapevtskih področij, itd. Danes so ti postopki uvrščeni med posebne terapije v ajurvedi. Če upoštevamo še rahle spremembe, ki so plod različne izvedbe vsakega zdravnika, potem v ajurvedi obstaja na stotine posebnih terapij.

Po podrobnem posvetu z našim zdravnikom sta identificirani telesna zgradba (prakṛti) in različne neuravnovešenosti, oblikuje se najbolj primeren način zdravljenja. Ena od prednosti posebnih terapij je, da se lahko izvajajo kot pripravljalna ali podporna terapija za pañcakarmo in tudi kot samostojne terapije v sklopu celotnega načrta zdravljenja.

Pri MayaI Ajurveda imamo posebej oblikovanih nekaj od najbolj učinkovitih in priljubljenih terapij, zato da lahko našim strankam zagotovimo najboljšo učinkovitost in udobje. Imamo podrobno izdelane načrte za bolezni, kot so debelost, artritis, neplodnost, psoriaza, kožne bolezni, glavobole, ginekološke težave, prebavne motnje, itd. Tukaj je nekaj od naših edinstvenih posebnih terapij:

Izpiranje telesa (kāya sekaṃ)

Ta oljna prha je poznana tudi pod imenom pizhiccil. Je ena od ekskluzivnih terapij, ki jih izvajajo v indijski zvezni državi Kerala, kjer ajurvedo izvajajo v neokrnjeni obliki. Ta terapija je kraljica med vsemi posebnimi terapijami. Je strateška kombinacija dveh klasičnih ajurvedskih terapij, oljenja (snehanaṃ) in potenja (svedanaṃ). Po celotnem telesu se z nežno masažo sočasno nanese zdravilno olje ali druge tekočine. Ta terapija telo ščiti pred boleznimi, okrepi imunski sistem in upočasni starostno degeneracijo.

Nekatera od stanj, ki jih ta terapija lahko olajša:

• Kronična vāta or vāta-rakta bolezni
• Hemiplegija
• Bolezni motoričnih nevronov
• Mišična atrofija
• Mišični krči
• Otrdelost mišic
• Degenerativne bolezni sklepov
• Spolne disfunkcije
• Krvni tlak
• Oslabljen živčni sistem

Izpiranje čela (śirodhāra)

Śirodhāra je zelo priljubljena terapija in morda sta celo že videli fotografije tega načina terapije. Terapija vključuje neprestano izlivanje šibkega toka zdravilne tekočine, največkrat olja, po čelu v nihajočem se gibanju od ene strani do druge, kar traja določeno časovno obdobje. Ritem nihanja je izredno pomemben, saj stimulira center našega zaznavanja, kar se pokaže v kanaliziranju bioloških energij in obnovitvi dobrega zdravja. Śirodhāra pomladi in revitalizira telo in um. Okrepi tudi našo fizično strukturo in nam pomaga pri lajšanju problemov, ki so povezani s stresom in napori. Pripomore tudi k boljšemu vidu, sluhu in odpravi probleme z nosno sluznico. Ta terapija upočasni proces staranja, izboljša spomin, znana pa je tudi po tem, da ima številne zdravilne učinke.

Śirodhāra ima blagodejne učinke pri naslednjih stanjih:

• Vāta ali vāta-pitta prevladujoča stanja
• Paraliza
• Nespečnost
• Depresija
• Tesnoba
• Visok krvi tlak
• Anoreksija
• Nevrološke težave
• Prhljaj
• Izpadanje las
• Pekoč občutek v glavi

Vročinska terapija z vrečkami s prahom (cūrṇa-piṇḍa svedaṃ)

Cūrṇa-piṇḍa svedaṃ je praktično bolj obširna terapija potenja (svedanaṃ). Topla obloga iz zeliščnega prahu je uporabljena za lajšanje vāte. Pred terapijo se navadno izvede še oljenje (snehanaṃ), najpogosteje gre za oljno masažo celotnega telesa (abhyaṅgaṃ). Topla obloga iz zeliščnega prahu je uporabljena po namakanju v posebnem zdravilnem olju. Ta obloga ni le nanešena na telo, ampak je, podobno kot pri masaži, tudi ves čas na telesu. Ta terapija velja za eno najučinkovitejših terapij pri lajšanju nevroloških stanj in otrdelosti sklepov.

Cūrṇa-piṇḍa svedaṃ je posebej priporočena pri stanjih, kot so bolečina brez oteklin na vseh delih telesa, vključno s sklepi, boleča stanja pri ljudeh, ki bolehajo za debelostjo in paralizo.